Prvotni namen te knjige naj bi bil predvsem odgovor na vprašanje mnogih potomcev številnih Slovencev v zdomstvu: zakaj so njihovi predniki leta 1945 zapustili rodno domovino? V njihovem primeru namreč ni šlo za ekonomsko emigracijo, torej ne, kot se pravi slovensko: s trebuhom za kruhom. Odgovor na zastavljeno vprašanje je sila kratek: rešiti si življenje! Ali natančneje: zaradi prevzema oblasti v Sloveniji po komunistični partiji, ki je po napadu nacistične Nemčije na bivšo Sovjetsko zvezo pod krinko tim. narodnoosvobodilne vojne izvajala svojo že pred vojno načrtovano revolucijo. Seveda je to trditev treba utemeljiti s čim bolj predmetnim (objektivnim) popisom dejstev. S tako predstavitvijo je mogoče zadostiti še drugemu namenu knjige: možnosti, da bi se tudi člani drugih narodnosti seznanili s tem, kaj se je dogajalo v Sloveniji med 2. svetovno vojno in po njej. Tema dvema namenoma je treba dodati še tretjega: kaj se je zgodilo s slovenskimi povojnimi begunci; kam se je razpršila glavnina slovenskih povojnih beguncev, kje se je naselila in ustalila; kako so se privajali na življenje v novi domovini; in kako večina nikoli ni pozabila na svojo rojstno domovino. Zato poročilo zajema kratek popis umika na tuje, tim. vetrinjsko tragedijo, življenje in delovanje v prvih povojnih letih v begunskih taboriščih, razpršitev po vsem zahodnem svetu in dosedanje življenje teh bivših beguncev v njihovem dvojnem svojstvu: v stanju izseljencev in istočasno kot članov politične emigracije, ki je vedno delovala za svobodno Slovenijo, v zadnjih desetletjih pa skoraj soglasno tudi za samostojno državo Slovenijo. Preberi več...